

Ker obstaja več metod, mer preizkušancev in izračunov preizkusa tlačne deformacije, lahko posledično pride do zmede. Preizkus tlačne deformacije lahko opravimo, če preizkušanca izpostavimo konstantni sili (npr. ASTM D-395, metoda A) ali če preizkušanca stisnemo za določen odstotek njegove začetne višine (ASTM D-395, metoda B, ki stisne preizkušanca za 25 % glede na njegovo začetno višino). Ne glede na preizkus je treba rezultat preizkusa tlačne deformacije vedno navesti v odstotkih. Nižji kot je odstotek, boljša je odpornost materiala proti tlačni deformaciji.
Pri statičnem tesnjenju, kjer je tesnilo navadno stisnjeno, lahko zmanjšanje odpornosti proti tlačni deformaciji povzroči slabo tesnjenje in s tem uhajanje, zato je pri tovrstni uporabi zaželen nizek odstotek tlačne deformacije. Odstotek tlačne deformacije se s časom in temperaturo zvišuje.
Čeprav je nizek odstotek tlačne deformacije zaželen, je vse odvisno od končne uporabe. O-tesnilo bo na primer lahko še nadalje opravljalo funkcijo tesnjenja tudi, če je odstotek tlačne deformacije 90 % in se torej skoraj ne more več povrniti v prvotno stanje, saj nabreklost materiala v stiku z medijem kompenzira visok odstotek tlačne deformacije. To seveda velja, če se pogoji v sistemu (npr. tlak in sile) ne spremenijo (še posebej v primeru tesnil FKM pri nizkih temperaturah). Po drugi strani pa bo tako visok odstotek tlačne deformacije povzročil uhajanje medija iz sistema, če je sprememba prostornine v stiku z medijem negativna in se material krči.
“Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj”.

Operacijo Akcijski načrt digitalne transformacije podjetja GOMLINE, proizvodnja in trženje zmesi d.o.o. v okviru JR P4D 2025 – Spodbude za digitalno transformacijo MSP sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija.